Omemba: Primož Premzl

»Ljudje niso potovali tako kot danes. Prevozno sredstvo je bil vlak, do katerega pa so bili ljudje vsaj do konca 19. stoletja zelo zadržani.«

»V bistvu so razglednice služile nekakšnemu oglaševanju, kot ga poznamo zelo dobro danes.«

»Ja, se spomnim prve, ki sem jo dobil.«

»Pogled s Stolnega vrha proti mestu. Ob strani je bil prečrtani napis in z gumijastim žigom odtisnjena beseda Maribor.«

»Razglednice niso zanimive s svojo hrbtno stranjo, kjer je slika, ampak s svojo sprednjo stranjo, kjer je naslov, znamka ali znamke.«

»V naturističnih, manjših krajih ne vidim več, da bi kdo sploh še prodajal razglednice.«

»Takratna Štajerska, današnja slovenska Štajerska, je bila močno dvojezično območje.«

»Izjemna dejavnost založnika, raziskovalca in zbiratelja kulturne dediščine Primoža Premzla ... je mogoče prebrati v utemeljitvi.«

»Premzl je med ljudmi, ki govorijo tiho, a je njegov prispevek izjemno slišan.«

»Prve ne pozabiš nikoli.«

»Dileme, ali ga je smiselno kupiti, ni bilo več, vprašanje je bilo samo, za kakšno ceno.«

»Zbirka ne bi nikoli razdrobila in da bi postala del javno dostopne zbirke ene izmed ustanov, ki so namenjene varovanju premične dediščine.«

»Kot Mariborčanu se mi je nekako zdelo samoumevno, da so to seveda vsebine, ki me v prvi vrsti zanimajo. Z zbirateljsko strastjo se je nabrala ta izjemna količina vsega gradiva. Kjer koli sem kar koli zanimivega videl na temo Maribora, sem tudi kupil, če je le imelo dostopno ceno.«

»Želja lastnika zbirke je, da se ne bi nikoli razdrobila in da bi v danem trenutku postala del javno dostopne zbirke ene od ustanov, ki so namenjene varovanju premične dediščine. Trenutek je pravšnji, da se zbirka postopoma evidentira in – z objavo na spletu – postane javno dostopna. S tem bo vsekakor postala bolj prepoznavna in bo imela več možnosti za vključitev v sistem javnih zbirk, kakršne so v domeni knjižnic, arhivov in muzejev in jih po zakonu podpirata država in lokalna skupnost.«